Pojdi na vsebino

Šotna deva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šotna deva

samec
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Odonata (kačji pastirji)
Podred: Anisoptera (raznokrili kačji pastirji)
Družina: Aeshnidae (deve)
Rod: Aeshna (deva)
Vrsta: A. caerulea
Znanstveno ime
Aeshna caerulea
(Strøm, 1783)
Sinonimi
  • Aeshna borealis Zetterstedt, 1840
  • Libellula caerulea Strøm, 1783

Šotna deva (znanstveno ime Aeshna caerulea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v polarnih območjih Evrazije.[2]

Je razmeroma majhna deva, odrasli dosežejo 54 do 64 mm v dolžino. Zreli samci imajo črno-moder vzorec: oprsje je temnorjavo z ozkimi modrimi progami, na zadku pa modra prevladuje. Samice in mladi samci imajo rumena znamenja namesto modrih.[3]

Višek aktivnosti je julija in v začetku avgusta.[2]

Habitat in razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Je ena najseverneje razširjenih vrst kačjih pastirjev sploh, saj živi na skrajnem severu Evrope od Škotske in Skandinavije vključno s Severnim rtom in preko vse Sibirije do obal Arktičnega oceana na severu, območja Bajkalskega jezera na jugu ter Beringovega preliva na vzhodu. Poleg tega obstaja še nekaj populacij v Srednji Evropi, ki živijo v Alpah, Sudetih in Šumavi, verjetno ostanek (relikt) mnogo večje razširjenosti med zadnjo ledeno dobo. Zaradi prilagojenosti na mraz nima konkurence med kačjimi pastirji in se razmnožuje v raznovrstnih stoječih ali počasi tekočih vodah. V Srednji Evropi je razširjenost omejena na nadmorske višine nad 1.000 m.[2]

Za Slovenijo je znan en sam podatek iz leta 1992, ko je odonatolog Boštjan Kiauta opazil enega samca na Jelovici.[4] Na Rdeči seznam kačjih pastirjev iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam je zato šotna deva uvrščena kot kritično ogrožena vrsta,[5] vendar zaradi dejstva, da ni nobenih podatkov o razmnoževanju na ozemlju Slovenije, niti ni novejših najdb, ta status v praksi nima pomena.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Clausnitzer, V. (2009). »Aeshna caerulea«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2018-1. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 9. avgusta 2018.
  2. 2,0 2,1 2,2 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 150–151. ISBN 978-90-5011-4806.
  3. Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 148–149. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8.
  4. 4,0 4,1 Kotarac M. (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 66–67. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3.
  5. "Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam". Uradni list RS (82/2002). https://www.uradni-list.si/1/content?id=38615.  - Priloga 21: Rdeči seznam kačjih pastirjev (Odonata)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]